Včasih je dovolj le nekaj metrov in vožnja se spremeni. Od gladkega asfalta do tlakovcev, od gotovosti do negotovosti. Kaj pa, če ne želiš upočasniti vožnje, a hkrati ne želiš pasti?
Luknje, korenine, tlakovci, ovinki. Dovolj je trenutek nepazljivosti in vožnja se lahko spremeni v boj za ravnotežje. Pokazali ti bomo, kako z lahkoto premagati neravnine – brez padcev, brez stresa in z nasmehom.
Vožnja s skirojem ni odvisna samo od moči v nogah, ampak tudi od oči. Tisti, ki znajo brati teren, si bodo prihranili veliko težav. Kamenje, razpoke, korenine ali gramoz – vsaka sprememba površine vpliva na obnašanje skiroja. Zato je ključnega pomena, kaj imaš pod seboj.
Skuterji z ožjimi in gladkimi pnevmatikami (običajno cestni modeli) na asfaltu letijo kot raketa. Toda dovolj je le kamenček ali luknja, in že začne poskakovati.
Po drugi strani pa imajo širše pnevmatike, ki so pogostejše pri terenskih ali bolj vsestranskih skirojih, boljši oprijem in lahko absorbirajo udarce. Odlično se obnesejo na podeželju ali na razbitih cestah.
Enako pomembna pa je tudi višina deske nad tlemi – t. i. oddaljenost od tal. Morda o tem nikoli nisi razmišljal, a ima večji vpliv, kot si misliš.
Prava izbira? Odvisno je od tega, kje voziš in kaj ti bolj ustreza: hitrost in gladkost v mestu ali zanesljivost in udobje na terenu.
Na vogalih se najpogosteje izgubi ravnotežje. A hkrati tudi priložnost, da jih odlično izkoristiš. Ključ je pravočasno zaviranje in ohranjanje težišča tam, kjer ga potrebuješ.
Preden zapelješ v ovinek, upočasni. In zaviraj z občutkom – predvsem z prednjo zavoro. Zadnja je bolj za nežne popravke. Če pretiravaš z zadnjo, lahko zadnje kolo hitro zdrsne. Tega ne želiš na tlakovcih ali gramozu.
Če imaš skiro z nizko desko ali posebnim poševnim robom (na primer nekateri modeli Yedoo Alloy), lahko ovinek odpelješ hitreje in z večjim nagibom. A kljub temu bodi pripravljen ravnotežje popravljati z nogami.
Manjše luknje, razpoke v asfaltu ali kamenje skiro običajno lahko obvladuje. Vendar se moraš znati nanje odzvati. Tukaj so tri osnovna pravila, ki ti bodo pomagala ostati na nogah:
Ko naletiš na korenino ali robnik, se rahlo nagni nazaj, kot da bi hotel sedeti na zadnjem kolesu. Tako razbremeniš sprednji del in zmanjšaš tveganje, da bi se zataknilo.
Hitrost je odlična, dokler te nekaj ne spravi iz ravnotežja. Ko zagledaš grbino, upočasni in se pripravi. Pri počasnejši vožnji imaš skiro bolj pod nadzorom.
Če nisi prepričan, da ti bo uspelo, raje skoči s skiroja in oviro obij. Dodatna sekunda je boljša kot udarjeno koleno ali upognjeno platišče.
Če večinoma voziš po gozdnih poteh, makadamu ali kolovozih, lahko skiro prilagodiš tako, da bo še bolje kos terenu. Dovolj je, da ji dvigneš trebuh za nekaj centimetrov – torej povečaš oddaljenost od tal.
Višja oddaljenost od tal ti pomaga premagovati luknje, korenine ali kolesnice brez drgnjenja ob tla. Le upoštevaj, da bo odriv malce zahtevnejši – pri vsakem koraku boš moral bolj v počep. Toda tvoja stopala se bodo navadila.
Ko voziš čez neravnine, ne bodi tog kot deska. Ostani sproščen, kolena naj bodo rahlo pokrčena, komolci pa gibčni. Skiro lahko tako pod tabo dela, ne da bi izgubil stik s podlago.
Napeto telo zmanjšuje tvojo sposobnost odzivanja. Namesto elegantnega prečkanja boš postal zibajoča se lutka. Osredotoči se na gladkost vožnje. Pred oviro začuti teren, porazdeli težo glede na razmere in pusti krmilu nekaj svobode. Kot bi se spuščal po valu – brez krčev, samo občutek in ritem.
Neravnine in ovire niso težava, če veš, kako jih premagati. Nauči se brati teren, upočasni tam, kjer je treba, in prilagodi si skiro glede na to, kje najpogosteje voziš.
Skiro zmore več, kot si misliš. Dovolj je, da ji malo pomagaš in vožnja bo gladka kot po maslu.
Vse pravice pridržane, © 2002–2025 Sportega